Shizofrenijo povzroča neravnovesje kemičnih snovi, ki omogočajo lažjo komunikacijo med nevroni v možganih, kar privede do percepcije (videnja/slišanja/predstavljanja) neresničnih stvari. Faktorjev, ki ustvarjajo omenjeno neravnovesje, še ne razumemo popolnoma.

Shizofrenija je pogosta oblika hude duševne bolezni, ki je zelo stigmatizirana in velikokrat napačno razumljena. Ljudje s shizofrenijo doživljajo motene misli, čustva in vedenje ter stežka pravilno presojajo resničnost.1 To lahko močno vpliva na življenje posameznika in njegove družine.

Za shizofrenijo so značilne epizode psihoze (izgubljanje stika z realnostjo), ki prekinjajo obdobja čustvene otopelosti in umika.¹ Simptomi shizofrenije so lahko pozitivni in negativni, poznamo pa tudi kognitivne, razpoloženjske in motorične simptome.

Pozitivni simptomi – Simptome, ki se pojavijo med epizodami psihoze, imenujemo ‘pozitivni simptomi’, ki vključujejo miselne motnje, utvare (napačna prepričanja, pogosto v kombinaciji s paranojo) in halucinacije – pretežno kot slišanje glasov.¹ Naštete simptome velikokrat spremljajo tesnoba, depresija in pretirana aktivnost – stalno gibanje, med katerim bolnik postaja vznemirjen.¹

Negativni simptomi – V nasprotju z zgoraj omenjenimi simptomi so epizode umika sestavljene iz ‘negativnih simptomov’. K njim spadajo oslabelo čustvovanje, manj tekoč govor, nizka sposobnost načrtovanja, začenjanja in/ali vztrajanja pri aktivnostih ter slabše zaznavanje občutkov zadovoljstva ali zanimanja. Negativni simptomi so običajno odgovorni za težave s socialno interakcijo in izvajanjem vsakodnevnih aktivnosti.¹

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot 21 milijonov bolnikov s shizofrenijo, ki je tako med 20 najpogostejšimi vzroki nezmožnosti za delo.^2-3 Shizofrenija prizadene ljudi ne glede na raso, kulturo ali družbeni razred. Običajno se začne v zgodnji odrasli dobi (po 20. letu starosti)³, vendar se lahko razvije tudi v drugih obdobjih življenja.

Shizofrenija se pojavi tako pri moških kot ženskah, čeprav se to bolezensko stanje pri moških razvije nekoliko prej.⁵ Možnost, da človek zboli za shizofrenijo, je približno 1-odstotna.⁴

Shizofrenija predstavlja v globalnem merilu tudi eno največjih finančnih obremenitev, povezanih z boleznimi, ter skupaj z drugimi psihotičnimi boleznimi obremeni 1,5 % (Velika Britanija), 2 % (Nizozemska, Francija) oziroma 2,5 % (ZDA) skupnega državnega zdravstvenega proračuna.^6-7

Shizofrenija se diagnosticira na podlagi pogovorov z bolnikom, lahko vključuje tudi pogovore z njegovimi bližnjimi. Na voljo so številne ocenjevalne lestvice, ki prav tako lahko pomagajo pri ugotavljanju simptomov in resnosti shizofrenije.

Shizofrenija zahteva zdravljenje. Z ustreznim zdravljenjem je mogoče bistveno zmanjšati simptome bolezni ter prepoznati ‘dejavnike tveganja’ ali ‘opozorilne znake’ bližajoče se ponovitve bolezni. Zdravljenje je sestavljeno iz jemanja zdravil in psihosocialne terapije, pogosto je v času psihotičnih epizod potrebna hospitalizacija, ki omogoča zdravstveno oskrbo in opazovanje.