Alzheimerjeva bolezen je progresivna možganska motnja, pri kateri možgani postopno degenerirajo. Najpogosteje se pojavi po 65. do 70. letu starosti.¹

Med potekom bolezni predeli možganov degenerirajo, kar privede do odmiranja celic in izgube njihove funkcionalnosti, postopnega izgubljanja spomina, težav z razumevanjem ali presojanjem, izgube orientacije, težav pri učenju, izgube jezikovnih veščin in zmanjšanja sposobnosti izvajanja rutinskih opravil.^2-3 Omenjene spremembe vse bolj vplivajo na človekovo vsakdanje življenje, saj zmanjšujejo njegovo neodvisnost, končno pa postane bolnik popolnoma odvisen od drugih.²

Alzheimerjeva bolezen ima torej tudi velikanski vpliv na tiste, ki skrbijo za bolnika.⁴ Večina skrbnikov je bližnjih sorodnikov, ki izvajajo nego na domu – to je zahtevna in naporna vloga, ki predstavlja hudo čustveno in fizično obremenitev.^3-4

Simptomi Alzheimerjeve bolezni se pojavijo postopoma, v obdobju nekaj let, in so pri vsakem posamezniku nekoliko drugačni. Ponavadi najprej nastopijo simptomi pozabljivosti in rahle zmedenosti.³ Simptome Alzheimerjeve bolezni lahko v grobem razdelimo na kognitivne, funkcionalne in vedenjske/psihološke spremembe.

• Kognitivne spremembe  – poslabšan kratkoročni spomin (npr. slabše pomnjenje nedavnih dogodkov, ponavljanje za nekom, izgubljanje predmetov okrog hiše, slaba organiziranost), težave pri sprejemanju odločitev, zmanjšano razumevanje koncepta časa in prostora, slabša sposobnost učenja in težave pri prepoznavanju prijateljev in družinskih članov.^3,5-6

• Funkcionalne spremembe  – zmanjšana sposobnost izvajanja vsakdanjih opravil: težave pri ravnanju z denarjem, potovanju in skrbi zase (hranjenje, oblačenje, vzdrževanje osebne higiene) ter težave z ravnotežjem in nestabilnimi gibi.^3,7 Na koncu postanejo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo običajno popolnoma odvisni od skrbnikov.^3,7

• Vedenjske/psihiatrične spremembe  – pri bolnikih se lahko razvijejo tudi vedenjske motnje, ki otežijo breme negovanja. Obsegajo umik od družabnih aktivnosti, apatijo/indiferentnost, depresivno razpoloženje, anksioznost in razburjenost.³ Spopadanje z vedenjskimi spremembami je še zlasti težavno za družinske člane in negovalce, kar pogosto privede do premestitve bolnikov v institucionalno oskrbo.⁹

1. Izguba spomina, ki moti vsakdanje življenje
2. Počasnejše načrtovanje ali reševanje problemov
3. Težave pri izvajanju znanih opravil doma, na delovnem mestu ali med preživljanjem prostega časa
4. Zmedenost v zvezi s časom ali prostorom
5. Poslabšano razumevanje vizualnih podob in prostorskih razmerij
6. Nove težave z besedami pri govorjenju ali pisanju
7. Zalaganje stvari in izgubljanje sposobnosti sledenja korakom
8. Zmanjšana ali slaba razsodnost
9. Umik od dela ali družabnih aktivnosti
10. Spremembe razpoloženja in osebnosti
    

Na svetu živi 50 milijonov ljudi z demenco.² S povečevanjem deleža starejših vsako leto na novo zboli blizu 30 milijonov oseb.¹ WHO napoveduje, da se bo razširjenost demence vsakih 20 let skoraj podvojila, tako da bo leta 2050 na svetu 152 milijonov bolnikov.¹¹

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, saj je odgovorna za 60 do 80 % primerov.³ Skupni globalni družbeni stroški demence so ocenjeni na 818 milijard $, leta 2030 bodo dosegli 2 bilijona $.¹¹

Alzheimerjeva bolezen se diagnosticira na podlagi pogovorov z bolnikom in skrbnikom; včasih se opravijo tudi krvni testi in slikanje možganov. Poznamo številne ocenjevalne lestvice za ugotovitev simptomov in resnosti bolezni.

Za Alzheimerjevo bolezen še ni zdravila. Možno je zdravljenje simptomov.¹ Čeprav trenutne možnosti zdravljenja ne morejo ustaviti napredovanja Alzheimerjeve bolezni, lahko začasno upočasnijo slabšanje simptomov demence ter izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.¹ Danes si po celem svetu prizadevajo najti boljše načine za zdravljenje te bolezni, preložitev njenega nastopa in preprečevanje njenega razvoja.¹