Ljudje s to motnjo uživajo velike količine alkohola, kar vpliva na njihovo vedenje in lahko povzroči hude zdravstvene težave.¹ Bolniki s to motnjo se pogosto zavedajo njene škodljivosti, vendar se jim zdi težko zmanjšati obseg pitja alkohola.¹

Predvideva se, da dolgotrajna izpostavljenost alkoholu povzroča spremembe v možganskih vezjih, ki so vključena v sisteme zadovoljstva, motivacije, pomnjenja in samonadzora, ki spodbujajo človekovo željo po uživanju alkohola.² Alkoholik lahko pride do faze, ko nič več ne čuti prijetnih učinkov pitja, a še vedno hrepeni po alkoholu.³ Posamezniki torej ne pijejo, da bi občutili zadovoljstvo (‘pozitivna spodbuda’), ampak zaradi izogibanja učinkom, povezanim z odtegnitvijo alkohola (‘negativna spodbuda’).³

Glavni znaki alkoholizma so, da posameznik uživa velike količine alkohola, to počne dalj časa, kot namerava, njegovo početje pa ima močan vpliv na njegovo sposobnost izvajanja normalnih vsakodnevnih aktivnosti.¹ Alkoholik običajno želi omejiti svoje pitje, vendar mu to ne uspe zaradi simptomov odtegnitve in bolestne želje po alkoholu, kot sta občutka slabosti ali tesnobe.¹

Uživanje alkohola lahko vodi človeka k brezbrižnosti do svojih zadolžitev doma, recimo skrbi za otroke ali izvajanja rutinskih opravil, ter izostajanju z dela.¹ S pitjem alkohola utegne nadaljevati celo v primeru, da s tem sebe ali druge spravlja v nevarnost, recimo z vožnjo ali upravljanjem strojev pod vplivom alkohola.¹

Fizični simptomi alkoholizma lahko zajemajo tresavico, težave pri hoji in težave s spanjem.¹ Huda oblika motnje zaradi zlorabe alkohola je povezana z višjimi stopnjami samomorilnih misli in poskusov samomora.¹

Na svetu je 107 milijonov alkoholikov.⁴ Uživanje alkohola se razlikuje glede na versko prepričanje in kulturo, bolj razširjeno pa je v državah z visokimi dohodki.⁵ Alkoholizem se običajno razvije pri ljudeh v 20. in 30. letih, čeprav prizadeti posamezniki največkrat začnejo s prekomernim pitjem sredi najstniških let.^1,6 Moški so dvakrat bolj nagnjeni k alkoholizmu kot ženske.⁶

Uživanje alkohola je vzročni faktor pri več kot 200 boleznih in poškodbah, vključno z duševnimi in vedenjskimi motnjami, cirozo jeter, rakom in srčno-žilnimi boleznimi.⁷ Raziskava, ki je zajela več držav, je pokazala, da je 77 % alkoholikov trpelo zaradi vsaj enega komorbidnega bolezenskega stanja.⁸

Zloraba alkohola je sedmi največji dejavnik tveganja za zgodnjo smrt in invalidnost na globalni ravni, saj je odgovorna za 2,2 % vseh smrti pri ženskah in 6,8 % vseh smrti pri moških.5 V starostni skupini od 15 do 49 let je zloraba alkohola vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt, saj zaradi nje umre 3,8 % žensk in 12,2 % moških.⁵ Številni primeri teh smrti so posledica poškodb, povezanih s prometnimi nesrečami in nasiljem.⁷

Globalna raziskava, ki jo je opravila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je ugotovila, da ljudje, ki so zasvojeni z alkoholom, v povprečju izostanejo z dela dodatna dva dneva v letu.⁹ Ta motnja prizadene alkoholikovo duševno zdravje, čustva ter odnose s partnerjem, družinskimi člani in kolegi.⁶

Ljudje, ki jih skrbi, da imajo sami – ali njihovi bližnji – simptome alkoholizma, bi se morali za pomoč in nasvet obrniti na svojega zdravnika. Alkoholizem se diagnosticira po pogovoru z zdravnikom o posameznikovih navadah in vedenju v zvezi s pitjem alkohola, hkrati pa se poišče fizične simptome, ki bi utegnili biti prisotni.¹

Pomemben del zdravljenja alkoholizma je postavitev cilja zdravljenja, ki lahko vključuje abstinenco ali omejitev količine zaužitega alkohola. Čeprav abstinenca prinaša največje zdravstvene koristi, številni alkoholiki nočejo ali ne morejo popolnoma prenehati s pitjem, zato se kot alternativni način za zmanjšanje škodljivih posledic, povezanih z zlorabo alkohola, uporabi omejitev uživanja alkohola.¹⁰

Alkoholizem ima najširše polje neodzivnosti na zdravljenje (tj. največji delež nezdravljenih bolnikov) od vseh duševnih motenj; samo en alkoholik med petimi se odloči za zdravljenje.^6,11 Številni ljudje se izogibajo zdravljenju, saj čutijo, da je alkoholizem povezan s stigmo.¹² Podporne skupine so pomemben del zdravljenja alkoholizma tako za bolnika kot njegove bližnje. Številnim odvisnikom, ki se odločijo za zdravljenje, na dolgi rok uspe okrevati.¹³