Migrena je bolezensko stanje, ki je povezano z močnimi glavoboli, ki tlačijo bolnika.¹ Nekateri ljudje imajo tudi simptome, znane kot ‘avra’ – začasne motnje vida ali drugih čutilnih funkcij.¹

Ljudje z migreno pogosto opisujejo ‘sprožilne faktorje’, ki povečajo verjetnost za napad migrene. Med takšnimi sprožilci so hormonske spremembe pri ženskah (recimo v menstrualnem ciklusu), izpostavljenost močni svetlobi, pomanjkanje spanja, lakota ali dehidracija in stres.² Včasih lahko napadi migrene nastopijo brez očitnega razloga.³

Vsakdo drugače izkusi migreno. Nekateri so sposobni sami obvladati njene simptome, spet drugi potrebujejo zdravljenje.^1,3

Poznamo dva glavna podtipa migrene: brez avre in z avro.¹

• Migrena brez avre – zmeren do hud kljuvajoč glavobol, ponavadi na eni strani glave (običajno proti sprednjemu delu glave), ki traja vsaj nekaj ur, lahko pa se celo zgodi, da se konča šele po treh dneh.¹ Glavobol postane hujši ob normalni aktivnosti, kot je hoja ali premagovanje stopnic.¹ Osebi z napadom migrene utegne biti slabo, poleg tega je lahko izjemno občutljiva za svetlobo in zvok.¹

• Migrena z avro  – glavobol v kombinaciji z nizom motenj vida, recimo v obliki bliskov svetlobe, cikcakastih vzorcev ali mrtvih kotov.^1,3 Glavobol lahko spremljajo mravljinci, ščemenje ali otrplost dlani, rok ali obraza.^1,3 Manj pogosto je avra povezana z govornimi težavami.¹ Simptomi avre lahko trajajo od 5 minut do ene ure in se ponavadi pojavijo pred nastopom glavobola.¹

Nekaj ur (ali celo dni) pred in po napadu migrene lahko bolnik občuti simptome, kot so utrujenost, težave s koncentracijo ali otrdelost vratu.¹

Ljudje z zelo pogostimi napadi migrene, ki trpijo zaradi glavobolov 15 ali več dni na mesec in jih v tem času vsaj 8 dni mučijo težave, značilne za migreno, imajo ‘kronično’ migreno.¹

Na svetu 1,3 milijarde ljudi trpi zaradi migrene, kar pomeni, da gre za eno najpogostejših bolezni.⁴ Najverjetneje se migrena pojavlja v starostni skupini od 35 do 39 let, ženske pa imajo približno dvakrat večjo možnost, da jih prizadene to bolezensko stanje, kot moški.⁵ Okrog 20 % bolnikov z migreno občuti simptome avre.³

Globalna raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ugotovila, da ljudje zaradi migrene ali drugih hudih glavobolov v povprečju izgubijo 7 delovnih dni na leto.⁶ Poleg tega je pri bolnikih s kronično migreno trikrat več dni, ko ne morejo opravljati svojih normalnih dejavnosti, kot pri tistih z manj pogostimi napadi migrene.⁷

Ljudje z migreno utegnejo imeti težave tudi v času, ko nimajo napadov migrene, kažejo pa se kot pomanjkanje energije, čustvene ali duševne težave.⁸

Migrena se diagnosticira na podlagi zaporedja glavobolov (pri tem se upošteva pogostost njihovega pojavljanja, ali je bolečina zmerna do huda, ‘utripajoča’ in se občuti samo na eni strani glave), prisotnosti sprožil in občutenja drugih fizičnih simptomov.³ Velikokrat je v pomoč, če bolnik vodi dnevnik svojih glavobolov, saj to omogoči zdravniku njihovo pravilno diagnosticiranje.³

Prilagoditve življenjskega sloga, kot so redni obroki in spanje, lahko prispevajo k zmanjšanju pogostosti napadov migrene.³ Zdravila se lahko uporabijo med napadom, s čimer se zmanjša njegova intenzivnost (akutno zdravljenje), lahko pa se uporabi tudi redna terapija, ki zmanjša verjetnost za napad v prihodnosti (preventivno zdravljenje).^3,9 V 30-letni študiji bolnikov z migreno se je pokazalo, da jih je samo okoli 40 % obiskalo zdravnika, medtem ko jih je le okoli 60 % uporabilo katero koli obliko zdravljenja.¹⁰

Pomembno je pravilno zdravljenje migrene, saj lahko prekomerno jemanje zdravil privede do novega glavobola ali poslabša obstoječi glavobol, tj. povzroči t. i. ‘glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil’.¹